predhodnji:
naslednji:    

Vibracijski fokusni preskoki 2

Skozi zgodovino

Pojdimo skozi čas nazaj v čas, še preden se beseda oblikovala je v zapletene stavke. In tu pristavim, da je zvok, glas bil tisti, ki je pravzaprav postavil stičišče fokusa. Naprimer vzklik »Juhej« je izraz veselja, prebliska. »Auč« bolečine. Vzkliki še danes iz nas privrejo nekontrolirano, spontano in če jih nekdo izrazi neokrnjeno, je vsakomur podzavestno jasno, brez umskega napora, kaj je njega sporočilo. To je preprosto povabilo ostalim: »Hej, postavite svoj fokus v te občutke, ki so me trenutno preplavili«. In ker vzkliki in zvoki nimajo natančnih besednih opisovanj, se fokus opazovalcev obrne v tisti trenutek brez izgube spontanosti.

Večplastnost interakcij in kumunikacije

Torej se opazovalci osredotočijo na interakcije skozi več plasti, ki zajemajo fizično raven, čustva, globlje občutke, umski predel kakor tudi substilne energijske ravni. Zakaj? Ker vzklik ne daje natančnih navodil in dopušča svojstveno sproščeno razbiranje dogodka.

Naj ponovim, kar nam bo prišlo v poštev kasneje: Spontani, lahko bi rekli iskreni vzgibi, telesne geste, zvoki, itd., prikličejo osredotočenost ostalih opazovalcev, a jim ne dajejo natančnih navodil, kaj naj v tisti točki izkusijo. Torej so izkustveno nevsiljivi.

V izogib čustveni bolečini

A to nam ni venomer povšeči, kajti mi bi radi privabili pozornost in predali natančno, kaj doživljamo. Zakaj? Ker osebna izkustva nalagamo v svoje čustveno telo z nekakšnimi predznaki kot so dobro, slabo, prav, narobe in to postane za nas breme. Bremena se pa lahko znebimo s pozornostjo v točno določeno čustveno obliko in s tem ko ostale opazovalce prikličemo v našo obliko čustvenega doživljanja, jim pravzaprav potisnemo del svojega bremena. Za dosego tega, so zelo prikladne besede in besede oblikujemo tako, da poslušalca zapeljemo izven trenutnega fokusa v našo čustveno nabrano zgodovino. In ne živimo danega trenutka, pač pa nekakšno programirano zanko namesto povsem svežega izkustva.

Kontrolirano izražanje skozi komunikacijo

Hja, od kod vse to? Sam povem, da to izvira iz preživetvenega mehanizma in prav ta je del zemeljskega uma preoblikoval v t.i. ego.

In vrnimo se v čas daleč nazaj, v ero, ko je boj za preživetje preplavljal našo preljubo Zemljo. To bom zapeljal skozi primer dogodka med plenilcem in plenjencem. Plenilec je razvijal prepoznavanje stanja plenjenca (strah, ranjenost, nemoč) in plenjenec se učil je, kako to prikrivati. Slednji je iskrene, spontane vzklike, kretnje pričel kontrolirati. Oba sta postajala preračunljiva, skušala predvidevati in »pretentati« en drugega. Vse to je krepilo ego, kateri je postajal mojster obračanja pozornosti v navidezna stanja.

A to ima svoje posledice še dandanašnji čas. Prikrivanje trenutnih občutkov in preoblikovanje izraza stanja, se nalagajo v nas kot nerazrešena čustva.

V ta namen smo razvili kopico načinov, metod, strategij, kako odigrati vlogo in postaviti fokus v navidezna stanja. Dolgi govori, poveličane zgodbe, prepričevanja, uveljavljanje svoje resnice, igrana sočutja, …

Razhod med plastmi komuniciranja

Nazaj k bistvu, zakaj prihaja v zadnjem obdobju do nesporazumov v komunikaciji?

Ker se vibracije v naših poljih spreminjajo. To poznamo kot dvig zavesti. In kot jaz temu pravim širitev zavedanja ter s tem zaznavanje polja interakcij, zmoremo bolje neposredno razbirati dejansko trenutno stanje en drugega in ne zaidemo v navidezni fokus. Vzgib temu, besede izgubijo prevlado nad intuitivnim načinom komunikacije a vseeno prihaja do razhoda med njima. Poslušatelj to zazna kot šum, nejasnost kaj mu je bilo predano.

Skozi oba primera:

  • »Stranka mi je naročila pizzo Margerito in sem si to zapisala in ko sem ji jo postregla, je trdila, da je naročila 4 letne čase.«

Zna biti, da v stranki zadnje čase pronica potreba po zamenjavi določenih vzorcev in je tisti trenutek pred naročilom to začutila kot vzgib, da bi tokrat poskusila kaj drugega, a ni sledila intuiciji, pač pa besedno sledila utečenosti, to kar je navajena, to kar pozna.

  • »Dogovoril sem se za sestanek ob 16h, a ob srečanju mi soudeleženec sestanka pove, kar zabeleženo ima je, da bo srečanje ob 15h.«

V tem primeru, lahko soudeležencu notranjost veleva, da naj uskladi svoj ritem življenja in si privošči kakšno urico prostega časa, a zaradi navad hitenja to presliši. Drugi pa ni čustveno vezan v njegove utečene navade in je zaznal, kaj se odraža pri soudeležencu.

Seveda so primera zgolj vzorčna in vam prepuščam, da si ustvarite svoje vidike.

Nič nenavadnega in vse je tako kot mora biti

Naj ponivim, da se gre za povsem naraven pojav, pravzaprav obujanje našega zaspalega zaznavanja energetske komunikacije ali elektromagnetne ali če že hočete telepatije.

Dodajam še svoj uvid, da bo pojav izrazit od poletja 2024 do konca zime 2025.

Lepo bodite.

predhodnji:
naslednji:    

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja