Dimenzije

Tu bi se le bežno ustavil, da osvetlim nekaj pojmov, ki bodo v člankih uporabljeni. Morda bo ponekod rahlo razhajanje z uradno znanostjo in to le zato, ker:

• so moje prepoznave ponekod drugačne
• zaradi prilagojene razlage k lažjemu razumevanju snovi

Dimenzije in valovanja

Ker večkrat dobivam inspirativne misli, uvide, sporočila tudi s strani Duhovnega vodstva s primeri dimenzij in valovanj, bom tu nakazal nekaj osnovnih pojmov.

Fizikalne osnove valovanja

Za lažjo predstavo bo opis položen v dve dimenziji, čeprav dobivam uvide več-dimenzionalne narave.

Zamislite si, da sedite na obrežju in opazujete valovanje morske gladine. Lastnosti vala merimo z dolžino vala (perioda) in višino vala (amplituda). Amplituda je povezana z močjo (količino energije v valu). Frekvenca (oznaka v in enoto Hz) vala je število valov (nihljajev) v eni sekundi. Preprosto valovanje je sestavljeno iz konstantne (enake) periode in konstantne amplitude. Pomeni, da ima tudi konstantno frekvenco.

Energija se izraža z valovanjem in pravzaprav je vse v Vesolju v nekakšnem valovanju, ki je zelo razgibano in stalno v spreminjanju. To pomeni, da v naravi redko obstaja valovanje s konstantno frekvenco in amplitudo dlje časa.

Zaradi te živahnosti, bom preselil opazovanje morske gladine na poslušanje glasbe. Kot je že iz šole znano, se skladbo da opisati z notami in tu se posvetimo samo višinam tona. Torej lestvica tonov C, D, E, F, G, A, H, C, …. Kaj je razlika med njimi? Najbrž bi se strinjali, da v višini tona, mar ne? Ampak zanimivost, naprimer C kot oznaka se večkrat pojavi in prav tako vse ostale. Temu pravimo oktave, ki jih zapišemo z dodano številko: C1, D1, E1, F1, G1, A1, H1, C2, D2…. Kaj pa frekvence naprimer tonov C med oktavami?

• C1 = 261,63 Hz
• C2 = 523,25 Hz
• C3 = 1046,50 Hz

Vidimo: C1 * 2 = C2, C2 * 2 = C3, torej ima vsaka naslednja oktava dvakrat višjo frekvenco od predhodne (Slika).

Harmonija

Za trenutek damo na stran višine tonov in se posvetimo zvenu. Zven ali barva je lastnost, po kateri mi ločimo naprimer zaigrano noto C1 na klavirju, ali to isto C1 na kitari. Zakaj je razlika, čeprav je višina enaka, moč tudi, a prepoznamo razliko, čeprav instrumentov ne vidimo ?

Ko zaigramo ton C1 se prične valovanje C1, C2, C3, C4, C5, Cn, Niz oktav zaigranega tona. Temu pravimo harmonični (harmonics) toni. Značilnost tega je, da noben harmonični ton ni glasnejši od glavnega zaigranega in vsi so si med seboj po glasnosti različni. Če bi dodali glasnost še v decibelih bi dobili naprimer:

Klavir	Kitara
C1 96dB	C1 96dB
C2 54dB	C2 42dB
C3 38dB	C3 12dB
C4 41dB	C4 31dB
C5 12dB	C5 36dB

Kot opazimo, so med klavirjem in kitaro ob isti glasnosti osnovnega tona, harmonični toni različno glasni. Temu pravimo alikvotni toni in tej so odgovorni za zven tona.

Pa še nekaj o skladnosti med toni. Harmonija je izraz, ki pove, da so zaigrani toni med seboj skladni in pogoj za to je, da so večkratnik celega števila od osnovnega tona ali delitelj celega števila osnovnega tona v povezavi s Fibonaccijevim zaporedjem (1,1,2,3,5,8,13,21,…). Primer:

Če je osnovni ton 300 Hz naj bodo višji toni:

• 300 * 2
• 300 * 3
• 300 * 5
• …

• 300 * (1 + 1/2)
• 300 * (1 + 1/3)
• 300 * (1 + 1/5)
• …

In nižji:

• 300 / 2
• 300 / 3
• 300 / 5
• …

Valovanje v in med dimenzijami

S predhodnimi seznanitvami o valovanju s pomočjo tonov in alikvotnih tonov, se preselimo na meddimenzionalno področje. Ker je naša splošna konvekcionalna predstava dimenzij v navpični smeri, torej od zgoraj navzdol, bomo zaigran ton in alikvotne tone postavili navpično.

Naj opomnem: Glasba je le prispodoba za lažje razumevanje a čudovito sovpada z razlago večdimenzionalnega modela, ki ga sam zaznavam.

Prepišimo tabelo in vrednosti za klavir, ter mu dodamo še dimenzije. Ton bomo podali z osnovno frekvenco, glasnost bomo podali s fokusom zavesti. Naj nas ne moti, da je zaporedje obrnjeno, saj je osnovna frekvenca od koder prihaja informacija v višjih dimenzijah:

Formula za izračun frekvence: ƒ = (ƒn / 2^(n-d)) * (1 + (1 / s))

• ƒn … frekvenca v dimenziji n, od koder se razvije v spodnje dimenzije
• n … izhodiščna dimenzija
• ƒ … frekvenca v dimenziji
• d … dimenzija
• s … poljubno število iz množice (1, 2, 3, 5, 8) zaradi ohranjanja harmonije

Primer izračuna frekvence v dimenziji 4, če je izhodiščna dimenzija n=8 s frekvenco ƒn = 2000, s = 5: ƒ = (2000 / 2^(8-4)) * (1 + (1 / 5)) = 150

Tabelaričen prikaz:

Dimenzija (d)	Frekvenca (ƒ)	Fokus
8	2000	96
4	(s=5) ƒ=150	42
3	(s=3) ƒ=83,33	12
2	(s=5) ƒ=37,5	31
1	(s=8) ƒ=17,58	36