predhodnji:
naslednji:    

Uspeh in ocenjevanje

Veliko je tega, kot so merila, definicije, ki se prikažejo v mojih opazovanjih, katere vplivanjo na medsebojno vrednotenje in seveda tudi podajanja ocene vrednosti samega sebe. Te dni sem se potopil v razmislek: »Kaj nas pravzaprav potisne v to potrebo po ocenjevanju?« »Kakšen je njegov smisel, če sploh je?«

In ja, kar nekaj podobnih lastnosti se mi je prikovalo v omenjen sklop. Naj omenim, da sam vidim, da smisel ocenjevanja in naprimer tekmovalnosti leži pravzaprav v preživetvenem mehanizmu. Ne morem si, da sočasno s selekcijo, ki ocenjevanje uspešnosti pravzaprav je, dobim izid, ki vodi k ožji usmerjenosti nas samih kot družbe, to je okrnjen, lahko bi rekel napredek.

Torej na kratko: Ocenjevanje uspešnosti in tekmovalnost izvirata iz strahu, ki se pokaže v luči potrebe po predvidevanju in ta tiči v koreninah preživetja. Zakaj to ne more biti aspekt širitve zavesti? Ker ocenjevanje ter predvidevanje temelji na pričakovanju ponovljivosti in potovanje v eni in isti smeri. Ozka usmerjenost zmanjšuje prehodnost v različnosti izkustev.

In podal sem se tudi v avtomatsko pisanje:

Sporočilo

Pred novim dogodkom, ki ga imate za izkusiti, se vam zavrti nekakšen film predhodnjega podobnega dogodka, saj vaš spomin pravpzaprav tudi prepoznave delujejo na podlagi umske asociativnosti in podobnosti, to je primerjave.

Ob tem se vam poraja še priokus čustvenih odzivov in njih barvitosti, ki ste jih doživeli v in po tistem dogodku. Vse to, se vam pripne k odličitvam in pravzaprav vam priraste k stanju, v kakršnem boste vstopili v nov podoben dogodek.

Sami povemo, da je podobnost dogodkov pravzaprav samo v vašem dojemanju zaradi opisa čustvenih odzivov, kot smo jih prej opisali. Lahko povemo, da na izkustveni ravni ni nikakršnih povezav ali podobnosti med dogodki, pač pa je vsak, lahko bi rekli, poglavje zase. Tu ne želimo priliti občutek, da so čustva nesmisel ali celo breme, vendar želimo dodati noto, ki vas bi popeljala k sproščenemu stanju, to je, da v radosti in navdušenju stopite v nov dogodek.

Naj omenimo, kako vas čustveni predznaki postavijo v nekakšen obroč, ki vpliva na vaše stanje in odločitve. Potem ko preidete dogodek, ste vajeni, da postavite oceno, to je da ocenite uspešnost vas samih v tem dogodku. S tem se zaznamujete za naslednje stanje.

In ali je dobra ocena doprinos? Mi bi rekli »ne«, saj obremenitev samega ocenenjevanja ostane, to je, da boste ocenjeni tudi v naslednji situaciji. Pravzaprav to vas večkrat postavi v položaj stiske in posledično občutek znižane vrednosti ali povišane vrednosti kot primerjavo z ostalimi.

Smisel dogodka ni ocenitev, temveč čisto izkustvo brez kakršnekoli ocene, zato vas povabimo, da užijete uspeh že s tem, ko svobodno stopite v dogodek. In naj se uspešnost ter ocena s tem zaključi. Torej uspeh je stopiti v dogodek in to je vse. Odločitev neglede kakšna je, je uspeh in to je vse.

Kar se post-dogodka tiče, bi lahko dodali samo še zahvalo, hvaležnost vsega Stvarstva, ker ste storili korak, ki morda je po vaših ocenah izida majhen, a mi povemo, da je ogromen, da bi ga lahko častili in se ga veselili vsakič znova.

Lepo bodite.

predhodnji:
naslednji:    

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja