Unisfractal 3 – Kreativni proces spoznanja

Še vedno smo v okvirnem opisovanju delovanja, splošnih prehodov, ki ne dajejo natančnega vpogleda, a s tem želim približati osnovni princip, lahko bi rekli smisel, ki se pojavlja v ciklu nekakšnih faz. V tem članku bi se posvetil tem fazam in procesu, ki se odvija od rojstva definicije določene zavesti, do položitve izkustva v polje danosti. Zaenkrat bomo opisali kot splošno dimenzijsko ter v prisotnosti prostora in časa. Tudi živahnost preslikav in interakcij bomo poenostavili.

Definicija

Tu bomo zelo na splošno opisali nastanek definicije in to v obliki dvogovora, kjer bo S … singularnost, Z … zavest. Za dimenzije si bomo sposodili naše 3 (3D prostor), ter jih prikazali kot dimenzijo materije.

• Z: »Ali sem lahko dimenzija?«
• S: »Pojdi in izkusi se kot dimenzija«
• Zavest se zazna kot dimenzija
• Z: »Ali sem lahko deljiva?«
• S: »In izkusi se kot deljitev«
• Zavest se razdeli na frekvenčna območja in kot možnost vibracijskega polja
• Z: »Ali se lahko ustvarim skozi materijo?«
• S: »Pojdi in izkusi se kot materija«
• Z: »Ali sem lahko osnovni delec quark?«
• S: »In povsod, kjer bo vibracija quarka, boš tudi ti.«

Vse to kar zavest prepozna, se poistoveti, tudi biva kot stanje definicije. Tu je videti definiranje, kot moč kreacije in to tudi je.

V subzavesti (npr. zemeljskem polju), kjer imamo položene svoje idente, je princip delovanja podoben, torej smo tudi mi sokreatorji, saj je subzavest položena v zgoraj opisano dimenzijo. Tu lahko še dodam, da je zavest lahko večdimenzionalna in med te spadamo tudi mi, ampak zaenkrat ostanimo na eni dimenziji.

Najbrž ste opazili zadnji stavek: … In povsod, kjer bo vibracija quarka, boš tudi ti … Tu je že nakazano, da je zavest tam, kjer prepozna vibracijo in ni lokalno definirana. (O tem v naslednjih člankih)

Disperzija zavesti Entitete

Entiteta zavesti ali na kratko Entiteta, lahko vsebuje več različnih sklopov zavesti in funkcij. Pod disperzijo Entitete, si lahko zamišljate delitev zavesti, katere je vsak del v stalni povezavi s celoto (Entiteto), kot bi nosil v sebi točko osnovne vibracije Entitete od koder izhaja (model dvojčka nezavedni in zavedni del). Te posamezne deleže bomo poimenovali Entitetni aspekti.

Aspekti so nosilci:

• vibracij osnovne Entitete od koder izhajajo (kateri pripadajo)
• lastnih aspektnih vibracij
• vibracij funkcij, ki jo opravljajo (npr.: vibracijo definicije)

Njihova sposobnost je »osamiti« določeno definicijo, saj v kolikor bi ta definicija bivala samo v osnovni zavesti, bi bila prepoznana kot le eno izmed možnosti in potreba po izkustvu nebi prišla do izraza.

Disperzija je funkcija, v katero spada tudi duša in ta lahko prepozna (vsebuje) več aspektov Entitete. Proces osamitev definicij izvajajo tudi duše s tem, ko v utelešenje prinesejo samo nekatere darove in namene, kot ene izmed mnogih. Tako lažje pridejo definicije do izraza.

Entiteto zavesti, bi lahko opisali tudi kot Dušno Kraljestvo in ta izraz, ki čudovito vibrira, boste nekateri izmed vas prepoznali, mar ne? 🙂

Razdelitev definicij

Razdelitev definicij bomo simbolično pokazali z barvnimi odtenki.

Z interakcijami med zavestmi, definicije pridobijo dodatne lastnosti, kar bi lahko podali s primerom barvnih odtenkov. Naprimer rdeča barva se lahko dodatno definira z bordo rdeča. Razdelitev pripomore, k vibracijski pestrosti, saj pride do možnosti ozavestitve večje količine definicij.

Primer: Ko preidejo definicije barv v polje danosti, je na vprašanje »Kaj vse sem lahko jaz?«, odgovor precej bolj pester: »Modra, temno modra, rdeča, bordo rdeča, … in vse je dobro, vse se vrača k meni«, torej ogromno izkušanih možnosti.

Ni smisel v temu, da se definicije in vse njene lastnosti izničijo, temveč, da pride do prepoznave, da so vse veličastne in enako pomembne.

Vrata

Vrata služijo kot:

• prepoznavanje dodatnih lastnosti določene definicije. Naprimer zelo na splošno: definicija rdeča barva ima lahko dodatne lastnosti (pomen): a) Stop, semafor. b) Rdeča obleka me naredi živega. c) Oči imam rdeče, ker sem malo spal. Če pogledamo ima tu rdeča barva precej različnih vibracij, saj se pojavlja v različnih interakcijah.
• kompenzator vibracijske togosti utelešene zavesti, duše, … in s tem opravljajo možnost, da različne zavesti prepoznajo privlačnost za možnost izmenjave interakcij.

Pokažimo to skozi preprost primer:

Dušna dimenzija: Duša si pred utelesitvijo zada namen, v katerem bo uravnovesila vibracije določenih definicij. Recimo, da bo to opravila s pomočjo dušnih darov in eden izmed teh bo čudovito petje. V ta namen, so dane v pripravo še nekatere druge utelesitve duš za možnost interakcije. Izberejo se tudi subzavesti v katerih se bodo izvajale interakcije, torej planet Zemlja, lokacije srečanj, dogodki zbližanj, itd. Pred utelesitvijo se duše medsebojno vibracijsko uskladijo, pravzaprav pripravijo prepoznave vibracij.

Zemeljska dimenzija: Ko se duše utelesijo, prinesejo namene, darove s seboj in opisana duša ima v čakanju namero izkusiti, sprostiti vibracije določenih definicij. Obstajajo pa določeni pogoji, da do interakcije na zemeljski ravni pride in eden izmed teh je zemeljska vibracijska usklajenost vseh vpletenih duš. Vzemimo, da nastopi čas opisovane duše ter njene potrebe v srednjih letih in seveda do tam je že marsikaj preživela, ter si nabrala različne togosti vibracij, ki izvirajo iz zemeljske globalne zavesti naprimer predsodki, vzorci, sistem, prepričanja, strah, pripadnost, bonton, … Te togosti povzročajo neusklajeno delovanje med osebami, ki naj bi se spoznale in si predale izmenjave. Ko naj bi nastopil trenutek, ki je bil podarjen kot danost srečanja, gresta ti dve ali več oseb ena mimo druge brez vibracijske zaznave in se ne prepoznata. V ta namen, da bi se zmanjšalo možnost neprepoznave, so postavljena različna vrata, da se vibracijska togost razrahlja. In ko naš pevec omehča togost predsodkov in si dovoli v radosti zapeti sredi ulice, se na njegov čudovit glas odzovejo duše, ki prepoznajo vibracijo dušnega dogovora.

Vzamemo še scenarij B: V našem pevcu je nastala globoka vcepljenost, da s petjem ni kruha, povrh tega je še sramežljiv in na ulici se ne poje. Tu ni videti znakov, da bi ta zapel na sredi ulice, zato se vzpostavi nova možnost, to je oseba X, ki kot prijateljstvo z našo osebo prinese svoja vrata s tem, da hodi v opero. Nekega dne mu predlaga: »Daj, greva v petek v opero« in ko naša oseba pristane, tudi ostalim prešine, da bi si tisti petek ogledali predstavo opere. Ob srečanju ugotovijo, da jim je skupna točka operna zvrst glasbe.

In kako si lahko odgovorimo na vprašanje: »Kdaj bom pa jaz srečal(a) pravo osebo?«

Prenos v polje danosti

Danost pomeni, ko zavest v izkustvu ozavesti, da je naprimer neka definiranost ena izmed možnih. Ob taki ozavestitvi izkustva se definicija preoblikuje v danost (preide v polje danosti), od koder jo lahko vsaka zavest izbere, ko je v stanju prepoznati jo in se za to odloči. Vodi do prepoznavanja veličastnosti, Ljubezni in občutka blaženosti. Polje danosti brezpogojno pripada vsem zavestem v Stvarstvu.

Skozi izkustva (s pomočjo prepleta interakcij), vodi zavest v prepoznavo identov tudi drugih zavesti, ter možnost preoblikovanja definicij v danosti. S tem je omogočena smer proti širitvi zavedanja do vseh možnosti.

V omenjanem polju, so vse vibracije v harmoničnem procesu in torej med seboj povezane. Hranjene so z univerzalno Ljubeznijo in v kolikor določeno vibracijo zavest prepozna, ni več potrebe, da jo hrani s svojo energijo. Kjer zavest prepozna eno izmed vibracij, prepozna tudi območje tiste vibracije (primer s strani »Dimenzije«. Ton in njenegovi alikvotni toni).

Ko se zavest v polju interakcij sreča z določeno definicijo in jo ne prepozna, da leži v polju danosti, prične z njo vibrirati, jo hraniti s svojim fokusom, kot bi rekli, da se zanjo zatakne. V kolikor jo prepozna, da leži v polju danosti, gre skozi njo, ter jo ob iztopu spusti in preide v svoje lastne vibracije.

Čisto po zemeljsko povedano:

• Če imamo predsodek, da se spodobi biti lepo oblečen, opazujemo, ocenjijemo, sodimo, svetujemo tudi ko nismo vprašani za nasvet in seveda tudi opravljamo, takrat hranimo to definicijo s svojo lastno energijo, ki jo pretakamo v smeri osredotočenosti (fokusa).
• Če pa prepoznamo lepo oblečenost kot nekakšno možno izbiro, samo občutimo, za trenutek, ter ne polagamo svojih mnenj, osredotočenosti, torej pustimo, da je takšno kot je in ker nismo vpleteni v preoblikovanje, s tem ne hranimo tega z lastno energijo. Seveda, če smo vprašani za mnenje, povemo svoje, ter spustimo. V takem stanju zavedanja, sama naša prisotnost ob definiciji prinaša vibracije iz polja danosti.

Polje danosti

Polje danosti bi lahko primerjali s poljem informacij. Vizuelno si ga lahko predstavljate kot pajkovo mrežo, to je, da so vse informacije med seboj povezane. Če prepoznamo neko informacijo iz polja, prepoznamo tudi ostale informacije tega območja v polju in to je, kot bi na neki točki zatresli pajkovo mrežo in s tem prebudili tresenje celotne mreže.

Značilnost prehoda zavesti skozi take informacije je hipna, vzporedna, ker ne potrebuje fokusa v namen kreacije, saj je ta že kreirana in hranjena.

Še kot zanimivost: Definicije, katere preidejo v to polje so torej zapisane kot informacija in več kot je zavesti, ki prepoznajo definicijo v tem polju, bolj to polje razgrajuje definicijo v subzavesti. Na kratko: Z večanjem prepoznave zavesti o definiciji, se le-ta razgrajuje v prosto stanje energije in stopi v stanje informacije.

In še vprašanje: Prostor in čas sta v naši galaksiji definiciji. Kje leži ozavestitev, da sta ti dve le definiciji? Pomagam? Kaj požira prostor in čas in ga pretaplja v informacijo?

Zaključno vprašanje

Kaj pa če vprašanje: »Kdaj bom pa jaz srečal(a) pravo osebo, situacije?« preoblikujem v »Kako naj delujem, da bom srečal(a) osebe, situacije, ki so mi dane?«. Zame je odgovor: »Delujmo pristno, po trenutnih navdihih, brez predsodkov, ocenjevanja kaj se spodobi in kaj ne«. »Pristno, pristno, pristno«. In ko plavamo na krilih teh vibracij, smo prepoznani in živimo v pretoku obilja med katere spadajo tudi srečanje s sodušicami.

Lepo bodite.