Dušni darovi in učenja 2

Učenje

In naj še omenim, da učenje skozi izkustva, ki prav tako spremlja naša življenja ni isto kot lastnost duše ali dušni dar. Učenje je bližje temu, kje smo skozi življenja zataknili se in kaj bilo bi dobro spustiti, da se dušne lastnosti bolj pretočno izrazijo skozi nas.

Za lažje razumevanje tega, bom razlago življenja omejil zgolj na zemeljska. Prav tako se bom le bežno dotaknil namena duše, saj bi poglobljena razlaga presegla vsebino tega članka in bom to obširneje opisal kdaj drugič. Pa vendar zelo na kratko: Namen obstoja duš je razreševanje učinka prepleta dveh ali več Entitet zavesti, saj se ob tem pojavi odklon iz njihovega ravnovesja. Ob tako imenovanem prepletu se udeležene Entitete zavesti »srečajo« z novimi vibracijami, katere so jim še »neznane« in ta preplet se vtisne med njihove že presnovljene. In ob tem dogodku se rodijo tudi duše. In ja, duša je ena izmed funkcij v Stvarstvu, katera nezavedno nosi zavest svojega izvora (Entitete), kakor tudi še neusklajene vibracije, ki so posledica pojava srečanja. Pravzaprav ravno odklon iz ravnovesja rodi spremembo in sprememba je življenje. Tu dobi duša tudi svoje lastnosti, značilnosti, ki so naravnost čudovite, raznovrstne in ni je duše, ki bi bila brez pomena, kajti če bi svojevoljno izbrisali samo eno, bi se vse porušilo. Ja, vse bi se porušilo in ta stavek bi lahko ponovil še 1000 krat.

Sleherna duša nosi svojstvene lastnosti, značilnosti, ki so naravnost čudovite, raznovrstne in ni je duše, ki bi bila brez pomena, kajti če bi svojevoljno izbrisali samo eno, bi se vse porušilo. Vabim nas, da to uvidimo vsakič, ko nekoga pogledamo v oči.

Ob njenem rojstvu obstajajo le lastnosti, katere značilne so samo zanjo in obstaja namen, ki pa je za vse duše isti in ta je: Postaviti vibracije, ki gradijo jo, v harmonično stanje. A za postavitev tega, jih mora ozavestiti in to lažje doseže skozi izkustva. Eno izmed orodij izkušanja je utelesitev in ena izmed teh teh možnosti je tu na Zemlji.

Nazaj k učenju. Potreba po učenju ne nastane ob rojstvu duše, temveč se priraste skozi utelesitve. Zakaj, kako?

Kot omenjeno, bom primere peljal skozi utelesitve tu na Zemlji. V namenu utelesitve tiči potreba po izkustvu posamezne vibracije, ki prebiva v duši. Torej vibracija pronica skozi utelesitev navzven v okolico. Okolica, naši odnosi, materija služi kot stičišče, da se različne vibracije srečajo, ter harmonizirajo (uskladijo). To naj bi se prosto pretakalo po principu: »Daš sebe, svojo vibracijo v okolico, ter brez obsodb, ocenjevanj samo sprejmeš preplet kot izkustvo in spustiš.« A sami vemo, da to ni ravno mačji kašelj. Pristno deliti sebe in dovoliti svojo ranljivost, kar pravzaprav čisti pretok je, je pravi podvig. Prisotnost spreminjanja tega principa, kot je naprimer nepristnost, preračunljivost, vodi v nejasen pretok naših vibracij, jih »ukrivi«. In tako ponavljanje vodi v vzorce in ti pronicajo v našo podzavest, v kateri se oblikujejo nekakšne zanke. Ko duša želi »oddati« določeno vibracijo v pretok, se to zatakne v nastalih zankah, kar preprečuje izkustvo. In duša ponovi pošlje iste vibracije, saj je to njen namen, da doseže izkustvo. To mi prepoznamo kot ponavljajoče se podobne dogodke, situacije v odnosih, kot bi življenje nam govorilo: »Daj, spreglej. Odzovi se drugače. Spusti skozi.« In če v nekem življenju ne pride do razpustitve nastalih zank, se to priraste, kot nekakšen privesek duši, ki se nato prenese v kakšno drugo naše življenje. In to je učenje in torej učenje zajema vzgib v smeri spoznanja ter razrešitev zank v podzavesti. Tu ne bom šel globlje v razlage. To bom natančneje opisal v kakem članku o utelesitvi.

Primer prepleta dušnega daru in učenja

Kot vzorec, vzemimo dušni dar in ta naj bo “Uskladitev vibracij na fizičnih površinah”. Utelešena oseba v tem primeru zmore uskladi vibracije česar dotakne se. To je našim očem skrito a če bi le malce zmogli uvideti, bi se globoko priklonili temu daru, kakor seveda tudi vsem ostalim darom. Ta oseba je lahko kipar, zdravilec, svečenik, čistilka, modni oblikovalec, izdelovalec okraskov, …

In le na kratko omenim, da se duše za namen sodelovanja utelešajo v nekakšnih grozdih. Tu povem, da so te povezave tudi v obliki služenja ena drugi, kot nekakšna podpora za lažjo izmenjavo vibracij.

In omenjena duša se utelesi in tokrat oseba izbere »dejavnost čistilke«.

Naše zaznavanje je okoli tega okrnjeno in se tudi skozi dejavnosti ali opravljanja nekega dela medsebojno ocenjujemo, ter temu pripisujemo količino pomembnosti ter vrednosti.

In jaz sem naprimer izobražena oseba, poleg tega še vzvišen in se skozi svoje oči kaj kmalu lahko znajdem v postavljanju razlik vrednosti med menoj in našo osebo. Delo čistilke celo jemljem kot manj vredno in porečem: »Zakaj pa ni hodila v šole tako kot jaz«. So dnevi naprimer, ko hodim za njo in jo opozarjam, da ni dovolj dobro očiščeno in ji bom to odbil pri plačilu.

Sam namreč ne opazim, da je pravzaprav njeno dušno delo postavitev platforme za moj navdih, namreč ko ona očisti moj delovni prostor se z njeno prisotnostjo površina materije postavlja v harmonično stanje. Sam ob dotikih teh površin ne zaznam, da me to harmonično poravnava in mi usklajuje lažji pritok idej, zamisli.

Ob izkazovanju razlike pomembnosti med nama naju ranim, oba, kar se zapisuje najprej v čustvena stanja, če pa to kontinuirano izražam, se to zapiše v vzorce in postopno tudi v matrico podzavesti. Podzavest je pa tista, katere se take zanke prenašajo iz življenja v življenje in otežujejo vibracijam, da bi se te povezale v harmonično stanje. In tu vzklije potreba po razpustitvi teh blokad in to nam življenje prinaša v obliki učenj.

Kadar namerno raniš nekoga, raniš tudi sebe.

Če povežem: Pristnost in srčnost vodijo v dejanja kjer je »kaj počnemo« le oblika in »kako to počnemo« polni naša življenja. Ali drugače: Pristnost in srčnost skozi »kako nekaj počnemo« prinašata dejanju poravnanost energij in »kaj počnemo« ustvari iz energije obliko.

Želim nam lahkoten pretok darov in širino srčnosti v skupnem učenju.

Lepo bodite.