Zaznavanje in izražanje čistejše resnice

Bil sem v obdobju, ko vihrala je v meni potreba po pričeti se izražati v svet in želel sem si informacij, katere bi lahko ponesel v razumljivi obliki predajanja svojih uvidov. In tu je nastopilo vprašanje moje zrelosti, moje pripravljenosti, da bi karseda pristno lahko to pretapljal v razlage sporočil. Zavedam se namreč, da moje pisanje lahko vpliva na bralca in tu občutek odgovornosti po predajanju karseda čistejših informacij.

Temu sem namenjal meditacije v katerih s hvaležnostjo povem, da so me vodile skozi pomene razumevanja izražanja svoje resnice. Morda deluje preprosto, a kaj kmalu zaidemo do vprašanja: »Kaj resnica v bistvu je?«

Absolutna resnica

Sam menim, da absolut resnice sami zavesti ni poznan. Če zavest prepozna absolutno resnico, zgubi pomen svojega obstoja, saj ne prepozna več nikakršne definicije in tudi potrebo po spremembi ne. Vzgib temu, se razgradi, ter ponikne v svoj lasten izvor.

Relativna resnica

Torej obstaja nekakšna relativna resnica glede na perspektive in vplive različnih dejavnikov. Če se dotaknemo zemeljske sfere, tu ne mislim na hitre zamenjave določanja resnice, temveč nakazujem, da se jo večkrat oblikuje glede na nekakšne dogovore, ki veljajo za določeno obdobje (daljše) in določeno družbeno ureditev, pogojeno s časom in prostorom (lokacijo). Zatorej je splošna družbena resnica spremenljiva.

Lastna (svojstvena) resnica

Kako je pa s prepoznavanjem lastne resnice? Skozi moje razumevanje, nas iskanje lastne resnice spremlja skozi celotno življenje. Bližje smo ji, ko se izražamo v čisti veri, to so dejanja v pristnosti, ki jih zaznamo v danem trenutku.

Meditacija

V eni izmed meditacij mi Nadangel Kamuel in Nadangel Mihael predata:

»Prišel je čas, ko te vabimo, da učiš se hoditi s čisto ljubeznijo v situacije z zaznavanjem in izražanjem čistejše resnice.«

Besede niso tako močne, kot je bilo moje čutenje sporočila. V telesu sem spoznal občutek, kateri spremlja ko smo v stanju, ki sta mi ga sporočila.

In vprašal sem ju: »Ali ni izražanje resnice lahko boleče naprimer, če je nekdo skuštran in se pripravlja na sestanek. Opozoriti ga želimo, da si uredi lase, da se nebi postavil v neroden položaj.«

In odgovorita: »Kar izpostavil si, je urejenost in ta, kakor tudi veliko drugih, ne izvira iz vaše lastne resnice, temveč moti vašo pozornost na bistvo. In kar moti vas, ni resnica, marveč je vaša motnja, le-te pa nastanejo, ko ne zaznavate skozi ljubezen, temveč skozi vaša privzeta pravila. Nadalje, mnogo takoimenovanih motenj vam polni percepcijo in so kot nekakšna megla nabrana okoli vaše resnice, resničnosti, realnosti. Jemljejo vam koncentracijo, energijo. Šibijo vam fokus v realno točko.

Vrašam: »Kaj pa v primerih, ko nekdo nasilno posega proti drugemu?

Dobim odgovor: »Takrat ravnajte po instinktu. To nastaja zaradi pomankanja izražanja resnice, ljubezni v sami vzgoji in vpliva na samopodobo. Nasilje ni predmet samo nasilnih oseb, temveč tudi oseb, ki so naučene, da potrebujejo vlogo žrtve. Torej vaša vloga ni reševati in pravzaprav ničesar ne morete rešiti, temveč se lahko samo učite spoznavati sebe in druge. Tudi žrtev ima takrat priložnost, da se uči in daje priložnost drugim učenja in spoznanja.«

V razmislek

Hmmm, ta zadnji del malce težje sprejemam, a ko se skušam poglobiti v ta odgovor, začutim, da leži v njemu sporočilo: »Karkoli se zgodi, naj bo vzeto kot izkustvo, ki pripomore nam, da skozi njih prepoznamo sebe in pot po kateri želimo iti kot posameznik in družba.« Ob prepoznanju bistva izkustva, se nam razodenejo pravi vzroki nastalih situacij in te lahko prenesemo v odpiranje poti skozi ljubezen. Nadalje ta spoznanja bistva predajamo mlajšim generacijam, kjer ne bi bili več potrebni naknadni ukrepi za že storjena dejanja.

Lepo bodite.