Unisfractal 10 – Fraktal v fraktalu

Nadaljujmo s potopitvijo v svet živahnosti in prepleta fraktalov v fraktalih. In ja, ta svet sam skozi uvide prepoznavam kot zelo živahen, prepletajoč se, a zelo urejen. Fraktal se namreč, če temu tako rečem, razceplja ali deli na fraktale in obstaja nekakšen splošen vzorec tega deljenja. Tu je shematski prikaz delitev:

Na sliki lahko vidimo, da koren (manjšega) fraktala izvira iz identifikatorja vibracije. Le-ta je nekakšno polje, ki si ga lahko zamislimo kot oblak, v katerem se prepletajo vplivi. Nahaja se med točko razcepa fraktala in korenom manjšega fraktala.

V njem se vzpostavljajo medsebojni vplivi, kateri se odražajo kot odklon vibracije, to je, razlika vibracije med točko razcepitve in vstopno vibracijo v manjši fraktal.

Naštejmo nekaj vplivov v polju identifikatorja:

• Prisotnost zavesti (ident)
• Prisotnost misli
• Prisotnost filtrov

Prepleti v indentifikatorju imajo svojo vztrajnost (podobno vztrajnostni masi) in s tem preoblikujejo vstopno vibracijo, kar vpliva tudi na obliko vibracije energetskih zank. Preplet energetskih zank, pa tvori in vpliva na »obliko« nastanka forme v dani dimenziji. Kot analogijo prepleta in nastanka forme, si lahko zamislimo nastanek delca v kvantnem polju.

…kar vodi v živahnost kvantnega polja…

Če si podrobno pogledamo kvantno polje, je to izredno živahno. V njem nastanejo delci, ter izginejo. Sami splošno ne zaznavamo te živahnosti, temveč vidimo le izid (efekt), ki je stvaritev zemeljskega uma (Slika levo – hrib). Sposobnost uma je torej ustvariti nam smiselno sliko iz prepleta energetskih zank.

Polje energetskih zank je polje interakcije ali subzavest.

Izjava, da sami sokreiramo svojo percepcijo dojemanja realnosti, kot je naprimer forma materije, je torej upravičena. Naj omenim, da je delec le efekt, ki ga mi zmoremo prepoznati ali bolje rečeno, je to naša domena. In ja, preplet energetskih zank ustvari nam prepoznan efekt, ki ga pojmijemo kot delec.

Lahko še dodam, kar mi je bilo večkrat predano, da točkast svet, to je, da je materija sestavljena iz delcev, je le naša percepcija. (upps, drzno 🙂 ).

Kako um sestavlja, oblikuje nam smiselno sliko, ki nastane kot efekt v polju interakcije? Pravzaprav se tega sam uči po metodi asociativnosti ali primerjave, podobnosti, predvidevanja.

Naj se prepustim domišlijski zgodbi s pomočjo likov pravilnih oblik. Če nam pokažejo krog, povemo, da je to krog. Če nam pokažejo trikotnik, takoj ugotovimo, da je to trikotnik. Pa pričnemo natančneje s pregledovanjem in meritvami kroga. Bolj kot smo natančni, bolj ugotavljamo, da to sploh ni krog, temveč njegov približek. In če nadaljujemo z opazovanjem, merjenjem, povečevanjem ugotovimo, da ta oblika ni kaj prida podobna krogu. Enako lahko ugotovimo za trikotnik.

Kje je torej meja, ki nam pove, da je nek lik krog in nek trikotnik? Hmmm… Meja je, kar um zmore postaviti v nekakšno definicijo. In ko naleti na kakšno novost, jo skuša poenotiti z njemu že znanimi definicijami. Temu pravim asociativnost uma.

Pa dodajmo še en veliki plus za naš zemeljski um, ki mu po domače pravimo Ego. V zahvalo njemu nam je omogočeno, da v utelesitvi v polje interakcije, lažje izmenjujemo izkustva, to je da zaznavamo naš vibracijski preplet v obliki materialne forme. Juhuuu, hvala ti zemeljski um 🙂

Fraktal in percepcija

Pred nadaljevanjem opisovanja samega delovanja fraktala in kot je do sedaj položen v razlago približano vibracijam, frekvencam in dimenzijam, naj omenim, da sam ne prepoznavam istovetnost z elektro-magnetnim valovanjem ali kakršnokoli obliko energije in valovanja, ki je nam poznana tu na zemeljski ravni, temveč je to le približek ali prispodoba za lažji opis.

Zakaj le približek? Tu bi še enkrat pripomnil, da vse kar prepoznavamo je le efekt interakcije in to seveda zna zmotiti naš zemeljski um, medtem tudi mojega. Daljše obdobje sem se ravno v to poglabljal, da sem lahko v sebi premostil to razliko med dejanskom delovanjem in percepcijo.

Za zelo splošno razlago si bom sposodil primer: Vzamemo civilizacijo daleč, daleč na drugem planetu, naprimer nekje na Plejadah. Ali mislite, da prepoznajo efekte energije, materije, itd, na enak način kot mi? Sam menim, da ni nikakršne ovire, da bi prepoznavali drugače. Tu velja dodati da obstajajo nekakšne podobnosti prepoznave.

Poglejmo si zakaj podobnosti in zakaj možnost različnosti.

• Podobnost: Oboji smo ustvarjeni po istem osnovnem ključu, to je naš skuni fraktalni vibracijski koncept
• Različnost: Različena pot (evolucija planetarnega uma) dojemanja efektov interakcij. Lahko si različno predstavljamo, opazujemo, merimo, zaznavamo dimenzije, energijo, vibracije, frekvence kot nekakšen približek »realnosti« z odklonom v odvisnosti od naše percepcije. Tu ni za zanemariti tega odklona, saj soustvarjamo obliko materializiranega sveta.

To primerjavo sem namenil, da bi lahko dobili občutek, pravzaprav se ločili od splošne predstave, da je fraktal in njegovo delovanje popolnoma določljiv z zemeljskimi prepoznavami, meritvami, matematičnim ali besednim opisom, itd.

Sedaj mi je jasno, zakaj sem skozi sporočila večkrat dobil »opomnik«, da pravzaprav je umu težko to dojeti, saj zato ni ustvarjen in s tem ni mišljeno, da ni (še) dovolj razvit ali da smo premalo dojemljivi, temveč, ker skozi njega ne moremo uvideti dejanskega stanja. No ja, seveda naj bo to v razmislek 🙂

Lepo bodite.