Unisfractal 1 – Osnovni oris

Najprej bi želel izpostaviti vprašanje: »Čemu moj vzgib za obrazložitev delovanja Unisfractala?« Odgovor leži v stavku, ki se je rodil in prebiva v meni že kar nekaj časa:

Blagor templju, ki gosti dva in bivata kot eden.

Stavek vsebuje tri elemente v katerem je tempelj danost, kjer prebivata dve v prepletu delujoči komponenti.

Kot primer, bom postavil tempelj v obliko utelešenja na zemeljski ravni in gosta (komponenti) kot zemeljski duh in dušno esenco. Njuna harmonična vibracijska skladnost odraža dojemanje sebe kot celostnost in seva nazven v polje, to pomeni soustvarja percepcijo dojemanja okolice. Preprosto: V primeru skladnosti duha in duše, je tudi dajanje in prejemanje takoimenovanega notranje-zunanjega sveta skladnejše. Od tu izvira tudi občutek večje ali manjše ločenosti med materialnim in duhovnim zaznavanjem.

Z vso ljubeznijo in hvaležnostjo do raziskovalne znanosti in duhovnih modrosti, saj sta ti dve sferi položeni v veličasten preplet in obe enako potrebni. Sta pomembna dejavnika, kjer njuno razmerje in skladnost ustvarja harmonijo med materialnim in duhovnim svetom.

Ta odnos bi lahko opisali s primerom matere in otroka. Vsak dogodek, ki pride k njima je danost in ga občutita kot zaznavo notranje-zunanjega pojava, oblika sodelovanja pa njuna izbira. Mati lahko (npr. v občutku zaščite) skuša izločiti otroka iz dogodka ali ga vanj povabiti in seveda nekaj vmes. Enako velja za otroka, ko izraža svojo igrivost in se pri tem skrije, da ne bo kaznovan, ali pa je sproščen v izražanju tega in seveda nekaj vmes.

Izbira oblike njunega odnosa v danem dogodku ustvari polje danih možnosti, ki bodo kreirale naslednji dogodek.

Vizija

Iz zgornjih opisov je razvidno, da imamo večjo kreativno moč na polje danih možnosti, ko zmanjšujemo vpetost v definiranosti. Od tod moja izjava, da ne želim ovreči kakršnokoli dojemanje, temveč samo pristaviti nove. Zavedam se, da so moje razlage le ene izmed danosti.

Moja vizija je zemeljskemu duhu razrahljati definicije in s tem podati več možnosti vibracijske uskladitve z dušno esenco.

S pomočjo Unisfractala želim pokazati:

• Zaznavanje vsakdanjih pojavov
• Zakaj držijo številne duhovne modrosti
• Možnost razlage za »Poskus z dvojno režo« (Double slit experiment)
• Možnost razlage za »Fantomsko delovanje na daljavo« (Spooky actions at a distance), za katerega je Einstein zapisal takole: I cannot seriously believe in quantum theory because it cannot be reconciled with the idea that physics should represent a reality in time and space, free from spooky actions at a distance.
• …

Gre seveda za drzne napovedi in tu bi potreboval vašo pomoč, kot je naprimer vaše komentiranje. Prišel sem do spoznanja, da mi vprašanja-izjave odprejo nekakšen kanal, po katerem priteče dodatna razlaga in s tem se informacija iz abstrakta preoblikuje na raven večje razumljivosti.

Zavest, singularnost in polje možnosti

Po nekajletnem dobivanju idej, inspirativnih misli, sporočil, so se mi (kot mi je bilo napovedano) iz drobcev mozaika, pričeli sestavljati delčki celote. Poglobil sem se, kako to pretopiti v obliko, ki bo skozi primere nakazovala bistvo. In za primer »Zavesti, singularnosti in polje možnosti«, prešine skozi mene: »Jin-Jang«. Ok, si rečem, malce bom prebral okoli tega simbola in spet dobim: »Ne beri, ker s tem nalepiš asiociativnost uma na unikatnost zamisli« (Bilo mi je namreč predano, naj ne berem in če že, samo snov, za katero sem že dobil svojstveno informacijo in razlago ali literaturo, ki nenačrtvano pride do mene).

Pred nadaljevanjem, bi približal razlago, kaj singularnost je:

• Je stanje nedefiniranosti, in leži v polju vseh možnosti (v okviru danosti od koder izhaja).
• Stanje, kjer zavest doseže ravnovesje, to je, da so vse njene vibracije medsebojno v kompenzacijskem učinku in je njihova rezultata enaka 0.
• Še okviren primer iz duhovnosti: Singularnost karmične vezi (naprimer dveh duš) nastane, ko se stanje te vezi medsebojno kompenzira.

Torej, Jin-Jang

Iz simbola je razvidno, da obe območji (črno in belo), nosita seme druge komponente. Tu izvira analogija dvojčka nezavednega deleža zavesti in obratno.

Izsek iz članka »Nezvezni sistemi, singularnost in fraktal«: … stalna prisotnost nezavednega deleža zavesti, ki leži v točki singularnosti je prisotna vsepovsod in če bi prostorsko opredelili, kar vedi je samo prispodoba za lažje razumevanje je tako, da je ta singularnost vsepovsod in potuje kot dvojček zavesti. Torej tam kjer zavest prebliskne in se potopi v singularnost, tam sta obe stanji.

V nadaljevanju bom pisal v obliki pogovora po mojem spominu, kjer je pokončna pisava (I) … Igor, nagnjena (S) … prejeto sporočilo.

• I: Ampak, tu sta res dve komponenti, vendar sta v polju, kjer ležita samo dve možnosti, ki sta zavest in nezavedni delež.
• S: Zarotiraj simbol s tako hitrostjo, da očem ne bo več razpoznavno, kaj v določeni točki leži. In nadalje zarotiraj (zavrti) do neskončne kotne hitrosti. Kaj dobiš?
• I: Jaaaa, polje, kjer so vse točke v stanju nedefiniranosti, to je nerazpoznavnost ali je točka zavesti ali njen dvojček. In stanje nedefiniranosti pomeni stanje neskončnih možnosti danega sistema. (slika spodaj)
• S: Bingo
• I: To pomeni, da tudi Stvarstvo rotira z neskončno kotno hitrostjo?
• S: To je le prispodoba percepcije. Poglej, utelešen si na planetu Zemlja, kjer vlada ogromno definicij in če želiš razložiti zemeljskemu umu, moraš svojo zavest okviriti v dane možnosti, ki so skladne tem definicijam.
• I: To pomeni, da razlaga ni ravno pravšnja.
• S: Zakaj ne, saj definicije, kakršne koli že, ležijo v Stvarstvu.
• I: Torej je res vse možno in vse pravilno?
• S: Seveda. In vsaka možnost je le ena izmed vseh danih možni. In vse dane možnosti izvirajo iz predhodnih interakcij.
• I: In torej je izbrana možnost tista, ki vanjo položimo fokus.
• S: Ja, a vedi, da so tu potrebne še dodatne kompatibilnosti …
• I: Vem, vem. (To bo razlagano v naslednjih člankih. Lepo po vrsti 🙂 ). Ali to nakazuje, da gremo lahko samo v smeri, ki si jo ustvarimo z interakcijami. Kako torej pride do ravnovesja?
• S: Poglej. Ob vsaki točki, ki je lahko dogodek, dejanje, karkoli ustvari določeno vibracijo, leži točka, ki vleče v stanje ravnovesja, to je seme singularnosti.
• I: Ja, in to ustvarja nova vrata, skozi katera naj bi zavest prešla v potrebi po izkustvu. In torej so vrata priložnost za uravnovešenje.
• S: Točno tako. A medseboj vrata niso nasprotujoči si dejavniki kot morda zveni do sedaj opisano v binarni obliki, kot je črno-belo, da-ne, za-proti. Vrata služijo širitvi zavesti in prepoznavanju. Če se vzpostavi možnost več različnih interakcij v okolje, to je kreacijo subzavesti, to dobi interakcijsko barvitost.
• (Tudi to bom opisoval v prihajajočih člankih)

Zveza med poljem danosti in zavestjo

Širina zavedanja polja danosti je premosorazmerna s širino zavesti ali po domače: Večja kot je širina prepoznavanja polja danosti, večja je zavest.

Stvarstvo leži v polju vseh možnosti in polje Stvarstva je Spirit.

Zaključek

Tu bi še izpostavil dve značilnosti:

1. Torej v kolikor prehaja neko polje (npr. planet, globalna zavest, …) v močno definiranost, to povzroča zankanje podobnih dogodkov in prehod skozi ista vrata proti potrebi do izkustev. To zožuje zavedanje polja danosti in monotonost vodi v občutek ločenosti ter ujetosti (nesvobode).
2. Različne izbire (izbira vrat) vodijo v širitev zavedanja polja danosti in zavesti. Odprtost zavesti vodi v prepoznavanje čudovitosti in veličastnosti in od tu v občutek povezanosti in spoznanja, da ni potrebe po interakcijah, ki povzročajo naprimer nam boleča izkustva.

Če si dovolim prepustiti se mojemu vizionarskemu duhu glede takoimenovanega dviga globalne zavesti na naši prečudoviti materi Zemlji, bi napisal sledeče: Ni nujnost, da rast globalne zavesti povzročajo le utelešenja visokih zavesti, temveč različnost zavesti, to je zavesti, ki niso vezane na striktnost definiranosti, ki je nastala na tem okolju. Različnost bo povzročila možnost več interakcij (različnih vrat). Kot je zgoraj opisano, to vodi do širitve zavedanja polja možnosti-danosti in s tem seveda dviga globalne zavesti.

Mislim, da bo dovolj za danes 🙂 . Zanimivost je, da sem potek članka drugače zasnoval, a me je vodilo v to smer.

Lepo bodite.